Digitalna strategija naj bo sprožilec sprememb (priporočila snovalcem digitalnih strategij)

Amela Sambolić Beganović in dr. Tomi Deutsch, ZRSŠ,
Uroš Škof, Gimnazija Brežice,
Bogomir Marčinkovič, OŠ Bistrica ob Sotli

Povzetek

Za učinkovito vključevanje digitalnih tehnologij je treba med vsemi deležniki vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju VIZ) glede na dane možnosti in pogoje doseči ustrezen načrt uvajanja sprememb. Slednjemu pravimo digitalna strategija, ki predvideva informatizacijo/digitalizacijo ter sistematično in postopno razvijanje digitalne didaktike ter digitalnih kompetenc tako učiteljev kot učencev. Če želimo doseči čim bolj učinkovito in časovno čim manj zamudno uvajanje navedenega v posamezne VIZ, tega ne moremo doseči z enotno digitalno strategijo na nivoju države, pač pa mora biti takšna digitalna strategija individualizirana za vsak VIZ posebej. Snovalci digitalne strategije so učitelji oz. strokovni delavci posameznega VIZ, ki pri sestavi strategije zajamejo širok interes vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa.

Digitalna strategija je krovni strateški dokument VIZ za področje dviga digitalne kompetentnosti oz. digitalne preobrazbe šole. Oblikovanje digitalne strategije je pomembna in zahtevna naloga, ki jo je treba prilagoditi potrebam, ciljem, usmeritvam in realnim zmogljivostim posameznega VIZ. Temeljna vsebina digitalne strategije sloni na identificiranih razvojnih prioritetah ter jasno in realno opredeljenih ciljih s konkretnimi, merljivimi kazalniki za odpravo razvojnih vrzeli. 

Digitalna strategija VIZ sprva zasleduje lastnim ambicijam in viziji, vendar se hkrati zrcali v izzivih digitalne preobrazbe Republike Slovenije in Evropske unije, zato mora biti skladna z nacionalnimi in evropskimi strateškimi dokumenti (Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) – EU, Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) – Slovenija, Digitalna Slovenija 2030, Okvir digitalnih kompetenc za državljane – DigComp 2.2, Okvir digitalnih kompetenc za izobraževalce – DigCompEdu, SELFIE za šole idr.).

Pomembno je, da je digitalna strategija rezultat usklajevanja in doseganja pričakovanj med vsemi akterji na posamezni ustanovi, pri tem mislimo na vodstvo, učitelje, učence, starše idr. Takrat ima pomen in bo zaživela. 

V Sloveniji nimamo posebnih zakonskih izhodišč, ki bi opredeljevala vlogo in pomen digitalne strategije na VIZ. Vendar je snovanje digitalne strategije eno izmed področij, ki so ga VIZ, kljub odsotnosti zakonskih izhodišč, prepoznali kot pomembno in potrebno. Čeprav trenutna zakonodaja na področju šolstva od šol ne zahteva priprave digitalne strategije, VIZ lahko digitalno strategijo umestijo v letne delovne načrte, v katerih opredelijo razvojne prioritete. 

Z digitalno strategijo lahko osmislimo in načrtujemo umestitev digitalnih tehnologij v vse šolske dokumente (npr. letne in sprotne priprave učiteljev) z namenom dviga kakovosti poučevanja in učenja nasploh, bolj usmerjeno pa za dvig digitalnih kompetenc.  

Pri tem je ključno, da načrtovanje zajame čim širši interes vseh vključenih v procese izobraževanja znotraj posameznega VIZ, po možnosti prav vseh, ter da digitalno strategijo sestavi ustrezen tim izobraževalcev oz. strokovnih delavcev iz posameznega VIZ.   

V priporočilih snovalcem digitalnih strategij prinašamo razmislek o vlogi in pomenu digitalne strategije, izhodišča za snovanje digitalne strategije, ugotovitve o digitalnih strategijah sodelujočih VIZ v projektu Dvig digitalne kompetentnosti ter priporočila z zgledi za zapis in nadgradnjo digitalnih strategij. 

Ključne besede: digitalne tehnologije, digitalna strategija, digitalne kompetence, digitalizacija 

UJETI MED TIK-TOKOM IN ŠOLSKIM IGRIŠČEM – POGLEDI OTROK IN MLADOSTNIKOV NA UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ

dr. Boris Jokić, Inštitut za družbene raziskave Zagreb

Povzetek

Vpliv digitalne tehnologije na življenje in razvoj otrok in mladine je predmet številnih nasprotujočih si javnih razprav, katerih razpon sega od »moralne panike« in pozivov k prepovedi do zavzemanja za neomejeno uporabo že v najzgodnejših letih. Glas otrok in mladine je redko upoštevan v javnih, strokovnih in znanstvenih forumih. A čeprav je premalo upoštevan, je ta glas ključnega pomena za razumevanje delovanja in stališč današnjih generacij. Predavanje »Ujeti med aplikacijo TikTok in šolskim dvoriščem – pogledi otrok in mladine na uporabo digitalnih tehnologij« temelji na rezultatih raziskav o izkušnjah otrok in mladine v digitalnem okolju in njihovih pogledih na vpliv digitalnih tehnologij na življenje in družbo. V raziskavi, ki jo je denarno podprla Hrvaška znanstvena fundacija, je sodelovalo več kot 16.000 učencev 5. in 7. razreda osnovne šole in dijakov 3. letnika srednje šole iz 165 hrvaških šol. V predavanju je poseben poudarek namenjen vplivu pandemije covida-19 na čas, porabljen v digitalnem okolju, in strukturi dejavnosti učencev različnih generacij. Predstavljeni bodo tudi podatki o dojemanju vpliva digitalnih tehnologij na učenje in izobraževanje, pa tudi na druge pomembne vidike življenja mladine, kot so prijateljstvo, družinski odnosi in zaljubljanje. V predavanju bo podana tudi vizija izobraževalnega sistema, odpornega na dosežke pri razvoju umetne inteligence, in predstavljeni bodo pogledi na pomen medčloveške interakcije v šolah kot temelja posameznikovega razvoja.

Ključne besede: vpliv digitalne tehnologije, glas učencev, UI, poučevanje in učenje 

Pepko Breza rešuje mesto (v dinarskokraški pokrajini)

Nina Jelen
OŠ Ivana Skvarče

Povzetek

Vas zanima, kaj se zgodi, če med poukom učence in učiteljico kar naenkrat preseneti video, v katerem Pepko Breza (župan nevidnega mesta v dinarskokraški pokrajini) prosi učence za pomoč? V njihovem mestu pri Beli Brezi namreč straši in meša štrene coprnica Uršula. V razredu je ustvarila številne otočke, na njih pa zanke in uganke, s katerimi želi izzvati otroke. Otroci lahko ubogo mestece rešijo samo s sodelovanjem, kreativnostjo in novim znanjem. Jim bo uspelo?
Tehnologija in sodoben način življenja v šolstvo nista prinesla samo očitnih sprememb, kot so naprave in tehnološki pripomočki v učilnicah, temveč se je močno spremenil tudi učni proces. Če smo bili v skoraj celotni zgodovini šole navajeni, da učitelj frontalno podaja snov in je v središču razreda, se je v sodobnem času zgodil preobrat – učenec je tisti, ki raziskuje, išče podatke in odgovore, učitelj pa je postal motivator, usmerjevalec, tisti, ki otrokom pomaga poiskati odgovore, jih vzpodbuja in išče inovativne pristope učenja. V šolah se dogajajo ogromne spremembe, učitelji pa smo se znašli pred velikim izzivom: Da po dolgih letih frontalnega poučevanja, podajanja snovi, začnemo otroke učiti tudi na drugačne načine.
Predstavljen bo projekt, izveden v 5. razredu, v katerem bodo zajeti različni pedagoški pristopi: projektno delo, formativno spremljanje, medpredmetne povezave, gibanje, izkustveno učenje, sodelovanje učencev, raziskovanje, razvijanje samostojnosti, kreativnosti in inovativnosti in drugih kompetenc 21. stoletja ter uporaba digitalnih pripomočkov. Glavna tema projekta je spoznavanje dinarskokraške pokrajine na inovativen način, vendar so v pouk vključeni tudi cilji iz drugih predmetov.
Digitalni pripomočki, ki so del projekta, so: Nearpod, Microsoft Teams, Microsoft Forms, Goosechase, Microsoftov Zvezek za predavanja, uporaba QR-kode, Minecraft Education, Canva in orodja, ki bi jih otroci morebiti sami izbrali.
Ker je projekt obsežnejši, naslavlja več digitalnih kompetenc iz skupine 6.: vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc, predvsem kompetence 6.2. komuniciranje in sodelovanje, 6.3. izdelovanje vsebin in 6.5. reševanje problemov.
Si upate z nami na pustolovščino? 

Ključne besede: projektno delo, sodelovanje, digitalne kompetence, inovativni pouk, sodobna šola

Digitalna tehnologija v 3. razredu osnovne šole

Alenka Stegnar, OŠ Franceta Prešerna Kranj
Tanja Müller, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

V prispevku bova predstavili različne možnosti uporabe digitalne tehnologije v 3. razredu osnovne šole. Z digitalno tehnologijo smo obkroženi tako rekoč od rojstva. Po navadi nas o rabi uči družina ali vrstniki, zato med otroki prihaja do razlik v znanju. V prispevku bova prikazali nekaj načinov, kako lahko digitalno tehnologijo približamo učencem in jim s tem omogočimo, da dosežejo primerljive osnove digitalne pismenosti. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere dejavnosti, s katerimi lahko s pomočjo digitalne tehnologije dosegamo cilje. Predstavili vam bova možnost izdelave stripa v spletni aplikaciji, ustvarjanje pravljice v programu iMovie, ustvarjanje knjige v spletni aplikaciji. Opisan bo medpredmetni sklop, s katerim smo obravnavali pesem Andreja Rozmana Roze Čistuni, ki nas je popeljala v deželo Čistorijo. Po navdihu smo v programu Canva oblikovali svojo pesem o izmišljeni deželi in jo zvočno opremili. Pesmi smo zbrali v krajšo razredno pesniško zbirko. Svoje predznanje smo prikazali s pomočjo aplikacije Padlet. Učili smo se, kako s pomočjo interneta raziskujemo, in oblikovali plakate o onesnaževanju okolja, ki smo jih vrednotili glede na postavljene kriterije uspešnosti. Svoje pesmi in raziskovalno delo smo predstavili učenecem 1. razreda.

Ključne besede: digitalna pismenost, 3. razred osnovne šole, stripi, pravljica, pesem, onesnaževanje okolja

Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in s snovanjem novih digitalnih vsebin (dodana vrednost in izzivi) pri pouku geografije

Eneja Baloh, OŠ Lucija

Povzetek

Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in s snovanjem novih digitalnih vsebin (dodana vrednost in izzivi) pri pouku geografije

Namen prispevka je prikazati pot do doseganja operativnih ciljev učnega načrta za pouk geografije v 7. razredu, ki predvidevajo sklepanje o značilnostih podnebja iz klimogramov, in didaktičnih priporočil o vključevanju digitalne tehnologije v vzgojno-izobraževalni proces. Sklepanje o značilnostih podnebja učenci dosežejo ob uporabi že obstoječih in snovanju lastnih digitalnih vsebin. Učenci sodelovalno, ob pisnih in videonavodilih, na spletišču climatecharts.net ustvarijo interaktiven grafični prikaz (klimogram) za izbrani kraj. Prikazane značilnosti podnebja interpretirajo in zapišejo na lastnem interaktivnem zemljevidu na spletišču Padlet. Slednje storijo večkrat, vsakič po obravnavi podnebnih značilnosti geografskih enot Evrope in Azije. Ob poustvarjanju in izdelovanju lastne digitalne vsebine razvijajo digitalno kompetenco izdelovanja vsebin (6.3 po DigCompEdu).

Dejavnost je mogoče izvesti in nadgraditi na različnih izobraževalnih stopnjah, in sicer povsod tam, kjer operativni cilji predvidevajo sklepanje o podnebju na podlagi klimogramov. Pred izvedbo dejavnosti morajo učenci že poznati grafični prikaz povprečnih letnih temperatur in letne količine padavin (klimogram) ter znati prikazane značilnosti razbrati s pomočjo korakov za branje klimograma. Dodana vrednost umeščanja digitalnih vsebin spletišča climatecharts.net je neomejena možnost izbire, natančen prikaz značilnosti podnebja in možnost primerjanja različnih prikazov. Lasten interaktivni zemljevid s prikazom podnebnih značilnosti na spletišču Padlet pa omogoča nazoren in trajen digitalen prostorski prikaz abstraktnih vsebin (zbirnik), ki se ga lahko uporabi kot učni pripomoček pri učenju za namen doseganja ciljev višjih taksonomskih stopenj (npr. sklepanje o vzrokih, vrednotenje vpliva prikazanih značilnosti na možnosti za življenje, gospodarske dejavnosti itd.), za dokazovanje znanja, samopresojo ali ustvarjanje medpredmetnih horizontalnih korelacij (npr. predmetni pouk slovenščine uporabi na zemljevidu prikazane interpretacije pri opisu države).

Ključne besede: obstoječe, lastne digitalne vsebine, digitalne kompetence, geografija

Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in s snovanjem novih digitalnih vsebin (dodana vrednost in izzivi) pri slovenščini

mag. Tatjana Lotrič Komac, OŠ Naklo

Povzetek

Med glavne namene in cilje pouka slovenščine štejemo tudi motivacijo učencev za vse sporazumevalne dejavnosti, s katerimi se jim, kot navaja učni načrt za slovenščino, povečuje zmožnost delovanja v družbenem okolju ter zmožnost spoznavanja in ubesedovanja predmetnega, duhovnega in domišljijskega sveta. Ob sprejemanju, razumevanju, doživljanju in vrednotenju ter tvorjenju besedil učenci razvijajo svojo jezikovno in slogovno zmožnost, ki jim omogočata samozavestno rabo književnega jezika v vseh okoliščinah. Mednje spadata tudi pisanje življenjepisa in prošnje (za štipendijo, zaposlitev). Učenci ju spoznajo še prek spletnega orodja Europass, evropske dogovorjene oblike za sistematično in celovito osebno predstavitev, dostopno v 29 evropskih jezikih. Ker gre za enega izmed najbolj množično uporabljenih dokumentov v Evropski uniji in je njegova uporaba razmeroma preprosta, se lahko za njegovo uporabo odločimo že v osnovi šoli, čeprav ga dijaki spoznajo tudi v 2. letniku srednje šole.
Devetošolci po obravnavi vzorčnega življenjepisa pregledajo še več podobnih besedil, nato pa jih spodbujamo k vrednotenju in oblikovanju kriterijev uspešnosti za tvorbo lastnega besedila. Prijava v Europass in ustvarjanje profila je zaradi dvostopenjskega preverjanja (2FA) za osnovnošolce prezahtevna, zato se odločimo za uporabo kot gost, pri čemer končni izdelek lahko shranimo le v pdf in ga ne moremo več urejati. Učenci se seznanijo z orodjem, nato pa vnaprej zbrane tabelarično urejene podatke zapisujejo in urejajo. Ob zaključku, a še vedno pred shranjevanjem v pdf, na podlagi medvrstniške povratne informacije besedilo popravijo in ga oddajo v spletno učilnico. Po učiteljevi in/ali učenčevi povratni informaciji sledi pogovor o uporabnosti orodja in priložnostih za uporabo v prihodnje.
S klasičnim življenjepisom, napisanim v urejevalniku besedil, sicer dosežemo cilj, spregledamo pa možnost digitalnega orodja, ki lahko postane tudi posameznikov portfolio. Ob prijavi se namreč ponudi tudi možnost izdelave različnih življenjepisov, omogočena je neposredna prijava na razpisano delovno mesto. Učenci ob poustvarjanju in izdelovanju lastne digitalne vsebine razvijajo digitalno kompetenco izdelovanja vsebin (6.3 po DigCompEdu).

Ključne besede: slovenščina, tvorjenje, življenjepis, Europass, digitalne kompetence

Soustvarjamo prijazno in varno spletno učno okolje

mag. Irena Gole, OŠ Bršljin Novo mesto

Povzetek

Namen prispevka je predstaviti različne aktivnosti, namenjene učencem od 1. do 6. razreda za ustvarjanje v spletnem okolju in uvajanje varne rabe interneta, ki podpirajo tretje in četrto področje referenčnega okvirja DigComp 2.2 ustvarjanje digitalnih vsebin in varnost. Sodobna tehnologija je postala del vsakdanjika, zato je pomembno, da delujemo preventivno in učence učimo varne in odgovorne rabe spleta in elektronskih naprav. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se aktivnosti začnejo s pogovorom, s katerim dobimo vpogled v aktivnosti in poznavanje digitalne tehnologije učencev. Nadaljujemo z različnimi dejavnostmi na področju varovanja osebnih podatkov, ogledi animiranih risank, poslušanjem različnih zgodb, izdelavo piktogramov, oblikovanjem družinskih pravil idr. Pri tem učenci razvijajo odnos do digitalne tehnologije ter spoznavajo različne pasti in tveganja na internetu. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so dejavnosti namenjene spoznavanju digitalnega odtisa, ustvarjanju novih digitalnih vsebin, smiselnosti spletnih izzivov in primernem vedenju na spletu. Učenci se naučijo uporabljati sodobno tehnologijo za učenje in raziskovanje, širijo obzorja svojega znanja, ob tem pa se zavedajo nevarnosti na spletu, varnosti njihove identitete, pomembnosti digitalnega odtisa, prepoznavanje možnih digitalnih groženj ter pasti čezmerne uporabe različnih tehnologij. Z vidika razvoja digitalnih kompetenc DigComp 2.2 učenci razvijajo informacijsko in podatkovno pismenost z uporabo virov (safe.si, varninainternetu.si, varniinternet.si). Z vidika modela SAMR smo pri didaktični rabi dosegli nadgradnjo učnih aktivnosti. V okviru razvijanja vključujoče poučevalne prakse smo razvijali učenje, ki omogoča socialne izkušnje in socializacijo, pozornost smo namenili čustvom, ki usmerjajo delovanje posameznika, in osnovali učni proces, ki izhaja iz predznanja in zmožnosti mišljenja. Pri delu smo vključili podporo ROID-a, ki je svetoval pri izbiri virov in sodeloval pri izpeljavi učnega procesa.

Ključne besede: digitalna tehnologija, digitalne kompetence, varni internet, digitalni odtis

Pogovor z mlajšim otrokom o spletnih vsebinah

Darija Hohnjec, Vrtec Rogaška Slatina

Povzetek

Prispevek nagovarja k prizadevanjem za večjo ozvaščenost mlajših otrok in strokovnih delavcev o pomenu pogovora o spletnih vsebinah. S pogovorom, kot smiselnim dialogom s posameznikom in skupino, otroci uvidijo svoja dejanja in jih umeščajo v miselne, čustvene in izkustvene sfere ter jih lahko aktivirajo v osebno pomembne. Prikazane dejavnosti so z vidika resničnega življenja otrok digitalne dobe smiselne in prispevajo k večji varnosti in premislekom za odgovorno ravnanje na spletu.
Prosta igra otrok je neposredno razkrila, kako globoko je v današnje otroke vsajena digitalina tehnologija in kako zlahka posamezniki dostopajo do njim neprimernih vsebin. Te so še zlasti problematične, saj mlajši otroci ne zmorejo razumeti razlik med realnim in navideznim svetom.
Načrtovane in izvedene dejavnosti so, ob strokovni podpori vzgojitelja, pripomogle k ozaveščanju mlajših otrok, da je do uporabe digitalne tehnologije treba zavzemati kritično stališče, ki presoja, kdaj je ta koristna, nujna in prispeva k dobremu počutju posameznika, kdaj pa ga potencialno ogroža in negativno vpliva na njegovo zdravje in varnost. Zbrana gradiva kažejo odzive otrok in potrjujejo, da je pri pridobivanju digitalnih kompetenc, ob njihovih starših, vloga vzgojitelja izjemno pomembna tako na področju razumevanja in analiziranja kot tudi uporabe in vrednotenja.

Ključne besede: mlajši otroci, pogovor o spletnih vsebinah

Soustvarjanje virtualnega “kemijskega” drevesa fiziološke raztopine

Anita Poberžnik in Dušan Klemenčič, Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Namen dejavnosti je celostno preverjanje znanja pri pouku kemije v osnovni šoli po obravnavi učnih sklopov (Atom in PSE, Povezovanje delcev in gradnikov, Kemijske reakcije, Elementi v PSE, Kisline. Baze in soli). Skozi soustvarjane pojmovne mape učenci povežejo znanje in izkažejo razumevanje medsebojne soodvisnosti kemijskih konceptov/procesov. V gimnaziji je dejavnost namenjena preverjanju predznanja dijakov pred obravnavo učnih sklopov Delci/gradniki snovi in Povezovanje delcev. Skozi dejavnost učenci/dijaki aktivno uporabljajo digitalne tehnologije za vizualizacijo ter razlago kemijskih konceptov in ob tem razvijajo kompetenco digitalno komuniciranje in sodelovanje.
Učenci/dijaki individualno na list papirja narišejo osnutek/idejno zasnovo kemijskega drevesa fiziološke raztopine objavijo v aplikaciji Padlet. Ob objavljenih idejnih zasnovah v skupinah oblikujejo kriterije uspešnosti za »Kemijsko drevo«, svoje predloge posredujejo prek aplikacije Slido. Ob zapisih sooblikujejo kriterije uspešnosti za kemijsko drevo fiziološke raztopine. Učenci/dijaki si v skupini razdelijo vloge/naloge (vodja, sovodja, fotograf, raziskovalec, snemalec) in prevzamejo odgovornost za svoj del. V sodelovanju s sošolci v aplikaciji Drive Mindmup izdelajo pojmovno mapo za fiziološko raztopino. V skupini glede na kriterije uspešnosti podajo sošolcem dodeljene skupine povratno informacijo. Glede na povratno informacijo sošolcev in učitelja svojo kemijsko drevo po potrebi spremenijo in jo objavijo v aplikaciji Tricider za izbor treh najboljših kemijskih dreves fiziološke raztopine. Učenci/dijaki glede na kriterije uspešnosti individualno vrednotijo in v aplikaciji Tricider glasujejo za najboljše kemijsko drevo in ob tem podajo utemeljitev za svojo izbiro.
Učitelj KID je sodeloval pri izbiri aplikacij glede na namen celostnega preverjanja znanja, ki je vključevalo idejno zasnovo, soustvarjanje pojmovne mape, medvrstniško vrednotenje, izboljšavo, objavo in glasovanje. Sodeloval je pri oblikovanju in podajanju navodil za učence/dijake glede na namen uporabe izbranih aplikacij ter organiziral preizkus izbranih aplikacij za uporabo pri pouku.
Glede na model SAMR umestimo dejavnosti deljenja idejne zasnove prek aplikacije Padlet in sooblikovanje kriterijev uspešnosti kot zamenjavo in obogatitev. Soustvarjanje pojmovne mape z uporabo aplikacije dijakom omogoča povezovanje znanja o snoveh in njihovih spremembah na makroskopskem, submikroskopskem in simbolnem nivoju, kar je brez uporabe digitalne tehnologije veliko teže doseči. Dejavnost lahko opredelimo tudi kot spremembo, saj so cilji, ki jih lahko dosežemo z uporabo tehnologije, kompleksnejši. Z vidika 7 načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju socialna narava učenja (učenci/dijaki so načrtno vključeni v sodelovalno/vrstniško učenje in vrednotenje).

Ključne besede: kemija, pojmovne mape, sodelovanje, vrednotenje, digitalne kompetence

Komunikacija s pomočjo skupnih dokumentov

Barbara Ogrin, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Povzetek

V vsej poplavi različnih načinov komunikacije (e-pošta, viber, msn, easistent itd.) in posledično nepregledne verige komunikacije sem želela uporabiti način, kako vso osebno komunikacijo z vsako dijakinjo ohraniti na enem mestu, da bo ves čas dostopna obema. Pri tem sem si pomagala z vprašanji:
• Kako učinkovito komunicirati z učenci, dijaki ali starši?
• Kako si olajšati komunikacijo?
• Kako jo narediti bolj osebno naravnano, kljub temu da ne komuniciramo „v živo“?
Pripravila sem skupne dokumente, kjer ima vsaka dijakinja svojo osebno mapo, v kateri so dokumenti ter prek katere lahko vse čas komunicirava – dnevnik vadbe. Takšen način komunikacije omogoča, da imava obe ves čas na vpogled celotno komunikacijo in se nič ne izgubi. Dijakinja ima celoten program svoje vadbe ves čas dosegljiv, lahko ga spreminja, dopolnjuje. Učitelj deluje kot svetovalec, usmerjevalce in motivator.
V skupnih dokumentih je ustvarjena skupna mapa za celoten razred, kamor vstavljamo gradivo, ki je namenjeno vsem. Na primer: v mapi so naloženi vsi kriteriji uspešnosti, do katerih lahko dostopajo ves čas pouka prek svojih pametnih telefonov in tako lahko vedno izvedejo samovredotenje in vrstniško vrednotenje.
Namen takšnega dela je znanje uporabe skupnih dokumentov, kako jih uporabljati, kako prek njih komunicirati, kako naložiti dokument, kako ga pripraviti in dati v skupno rabo. Kako uporabiti »oblak« tudi kot možnost komunikacije in kako imeti vse dokumente vse čas na voljo s pomočjo digitalne tehnologije.
Takšen način je razvijal kompetenco DigCompEdu 6. področje 6.2 komunikacija in sodelovanje.
Zakaj uporabiti takšen način? Zakaj komunikacija prek skupnih dokumentov?
• Vse imam na enem mestu.
• Ves čas imam dostop.
• Ves čas imam na voljo celotno komunikacijo.
• Komunikacija se „ne izgubi“.
• Tak način lahko uporabim tudi kot listovnik (portfolio) za učence.
• V dokumentih imamo zapisane vse cilje in kriterije uspešnosti.

Ključne besede: skupni dokumenti, komunikacija

Na pomoč, zlomil se mi je svinčnik!

mag. Janko Harej, ŠC Nova Gorica, in Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru

Povzetek

Moderne tehnologije in aplikacije so termin, ki v nas vzbuja navdušenje, včasih, strah, včasih jezo. Prikazala bova uporabo nekaterih tehnologij, aplikacij, ki jih lahko uporabimo pri pouku ali ob njem. Pri odkrivanju tehnologij se seveda srečujemo z izzivi. Ob tem lahko obupamo ali pa uporabimo katero od strategij za reševanje težav. Ob tem se lahko ogromno naučimo. Najpogostejša strategija je sicer trenutno iskanje pomoči, ob čemer se pomoč išče predvsem s strani t. i. ROID-ov. Kako ravnati z ROID-i in kako naj sami delujejo?
Pred uporabo tehnologij nikakor ne preberite navodil za uporabo. Pred začetkom uporabe lahko o delovanju povprašajte tudi svojega računalnikarja. Raziskovanje in uporaba modernih tehnologij pri pouku lahko veča veselje pri pouku, in to tako učencev kot učiteljev. Pri pogostejši rabi se pokažejo znaki navdušenja nad odkrivanjem novega in širjenjem obzorij vseh udeleženih.

Ključne besede: umetna inteligenca, digitrajni učitelj, ROID, digitalna šola

Digitalne simulacije pri pouku

mag. Anes Krečo, Vrhbosanska OŠ Sarajevo, Bosna in Hercegovina

Povzetek

Naravoslovnoznanstvena metoda (učenje z raziskovanjem) vključuje proces opazovanja, postavljanja vprašanj in iskanja odgovorov na podlagi eksperimentov (1). Uporaba znanstvene metode (glej zgoraj) ima v šolskem okolju dvojno vlogo, tako uresničevanje zastavljenih ciljev in standardov kot razvoj kritičnega mišljenja. Učenje z raziskovanjem lahko uporabimo za medpredmetne povezave pri STEAM, ki predstavlja integriran pristop k učenju naravoslovja, tehnike in tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter učence spodbuja k ustvarjalnim rešitvam problemov vsakdanjega življenja (2). Za razvijanje kompetenc učencev za digitalno reševanje problemov se poleg razvoja veščin znanstvenih metod, lahkouporabljajo digitalne simulacije. Uporaba znanstvene metode in digitalnih simulacij nima omejitev glede na starost učencev v šolskem okolju, učitelj mora načrtovati ustrezen scenarij. Prednosti uporabe digitalnih simulacij se kažejo v dostopnosti, možnosti prilagajanja učenčevi starosti in pričakovanim učnim dosežkom, uporabi zunaj šolskega okolja ter v možnostih ponovljivosti in poustvarjanja. Prav tako so prednosti dokumentiranja dejavnosti učencev, ki vključujejo beleženje opažanj, navajanje korakov procesa, izvedbo, diskusijo in refleksijo rezultatov ter s tem omogoča uporabo formativnega spremljanja kot načina izboljšanja procesa doseganja zastavljenih učnih dosežkov. Skozi procese raziskovanja možnosti, ki jih ponujajo digitalne simulacije, učenci ob izboljševanju kompetenc reševanja problemov pridobivajo tudi izkušnje odgovorne uporabe tehnologije, saj različni koraki vodijo do različnih rezultatov.

Ključne besede: učenje z raziskovanjem (naravoslovnoznanstvena metoda), digitalne simulacije, pričakovani dosežki, formativno spremljanje 

E-portfolio pri pouku matematike

mag. Maja Hrbat, Javna ustanova Gimnazija Obala Sarajevo, Bosna in Hercegovina

Povzetek

Digitalne tehnologije so postale sestavni del vsakdanjega življenja, pa tudi poučevanja in učenja. Današnji učenci so odrasli v digitalni dobi in po navadi veljajo za izkušene uporabnike digitalne tehnologije. Vendar nedavne raziskave kažejo, da temu ni povsem tako (Sørensen, 2018). V tem prispevku predstavljam, kako učenci doživljajo in uporabljajo digitalno orodje OneNote Class Notebook kot e-portfolio, ki jim omogoča, da ustvarijo popoln občutek svoje učne poti, izboljšajo učne dosežke in naredijo lastno učenje vidno. OneNote Class Notebook je digitalno orodje znotraj MS Teams in je bilo uvedeno kot sestavni del pouka matematike za podporo formativnemu spremljanju in izboljšanju učnih dosežkov učencev, njihovo učenje pa naredi vidno. Več funkcij OneNote Class Notebooka se je izkazalo za posebej primerne za podporo formativnemu spremljanju in preverjanju ter aktivnemu učenju učencev. Prostor za sodelovanje, ki se uporablja v razredu in zunaj njega, ne samo za učinkovitejše upravljanje različnih sodelovalnih dejavnosti, ampak tudi za spodbujanje skupne odgovornosti za izpis, urejanje in strukturiranje vsebine. To odpira možnost aktiviranja učencev za vrstniško učenje s pomočjo sodelovalnega učenja. V prostoru za sodelovanje lahko učenci dobijo tudi vpogled v dela drugih ter povratne informacije učiteljev in sodelavcev, objavljene na tem področju, ki služijo za dodatna pojasnila. Učenci uporabljajo tudi svoje zvezke za sestavljanje in oddajo svojih nalog, zapiskov in domačih nalog ter postavljajo ustrezna vprašanja. Uporaba učenčevih zvezkov bo spodbujala dialog o nalogah in povratnih informacijah, kar bo vodilo k boljšemu razumevanju povratnih informacij in kriterijev uspešnosti. Cilj je ustvariti več priložnosti za zagotavljanje povratnih informacij z večjo delitvijo dela. Ne nazadnje je boljši vpogled v napredek in razumevanje učencev prek njihovih zvezkov in področja sodelovanja omogočil načrtovanje in izvedbo pouka po meri učencev.

Ključne besede: digitalne tehnologije, e-portfolio, OneNote, formativno spremljanje

Intergracija učencev beguncev iz Ukrajine – primer dobre prakse

Ljubica Ilievska Radošević in Ana Ivanetić, OŠ dr. Jure Turića Gospić, Hrvaška

Povzetek

V prispevku je predstavljen primer vključevanja učencev beguncev iz Ukrajine, pri čemer so izpostavljeni pomen digitalne tehnologije za komuniciranje in sporazumevanje ter ključne značilnosti uspešne integracije. Na OŠ Jureta Turića v Gospiču je bilo v drugem polletju šolskega leta 2021/2022 vpisanih 22 učencev, ki so bili begunci iz v vojni razdejanih mest Harkov, Mariupol, Kijev ipd. Po navodilih Ministrstva za izobraževanje je bilo učencem zagotovljeno učenje hrvaškega jezika in vključitev v vzgojno-izobraževalno delo v vseh razredih in pri vseh predmetih. Primer iz prakse prikazuje proces vključevanja učencev beguncev in hkratno razvijanje informacijske in medijske pismenosti vseh učencev (beguncev in vseh preostalih). Učenci so ustvarili razredno jezikovno abecedo v treh jezikih (hrvaškem, ukrajinskem in angleškem). Le-ta je nastala najprej v klasični, papirni obliki (risanje, barvanje, lepljenje, pisanje), nato pa še v digitalni obliki s pomočjo aplikacije BookCreator, s čimer je postala bolj razširjena in dostopna. Taksonomska raven naloge se je stopnjevala od nižjih ravni razumevanja do uporabe naučenega in ustvarjanja nove digitalne vsebine – slikovne razredne abecede. Učitelji so bili usmerjevalci in moderatorji celotnega procesa, saj organizirajo dostop do informacij in vsebin v digitalnem okolju ter spodbujajo, vodijo in usmerjajo učence pri načrtovanju in izdelavi. V tem procesu so sodelovali učitelji razredov, v katerih so bili učenci begunci iz Ukrajine, in predmetni učitelj računalništva. Učni proces je občasno potekal v matičnih učilnicah in v občasno v računalniških učilnicah.

Ključne besede: integracija, begunci, digitalne vsebine, večjezičnost, digitalne kompetence

Možnosti uporabe TikToka pri pouku

Sonja Pospišil in Tvrtko Pleić, IX. gimnazija, Zagreb, Hrvaška

Povzetek

TikTok je aplikacija, ustvarjena leta 2016 na Kitajskem. Na Hrvaškem od leta 2019 doživlja svoj pravi porast, okrepil se je v času karantene zaradi pandemije covida-19. Čeprav družbena omrežja pogosto dojemamo kot grožnjo, zaradi pogoste neodgovorne uporabe, nam ta kljub temu lahko pomagajo pri poučevanju, če jih uporabljamo za dijake zanimiv in privlačen način. S tem razvijamo njihovo odgovorno uporabo le-teh, kot zamenjavo pa lahko uporabimo tudi ponarejene verzije le-teh.

Seveda mora biti učitelj, da lahko izvaja takšne in podobne projekte, po DigCompEdu vsaj na nivoju vključevalec (B1), najbolje pa na nivoju strokovnjak (B2). V tem prispevku bomo predstavili, kako smo TikTok uporabljali pri pouku zgodovine in pri izbirnem pouku biologije v praksi v zagrebški IX. gimnaziji v šolskem letu 2021/2022. Dijaki 4. letnika so imeli pri pouku zgodovine nalogo, da s TikTok videi in popularnimi zvoki predstavijo različne poglede na dogajanje v hladni vojni. Pri tem so pokrivali na primer spor Tito-Stalin, kubansko krizo z vidika Sovjetov, Američanov in Kubancev, Woodstock in podobno. Pri pouku biologije v praksi so s pomočjo TikTok videa s komičnimi prizori promovirali različne vidike zdravega življenja (nekajenje, gibanje, zdrava prehrana). Njihovi videi so bili dostopni drugim učencem s pomočjo QR-kod, ki so bile nameščene na različnih mestih v šoli.

Z dejavnostmi pri pouku smo pri dijakih razvijali kompetenco samouravnavanje učenja (3.4 po DigCompEdu), ki med drugim vključuje iskanje ustvarjalnih rešitev – dijaki so digitalne tehnologije implementirali in uporabljali za namene učenja in ustvarjanja novih, ustvarjalnih rešitev in pristopov k učenju. Sama aktivnost se je začela s preučevanjem aplikacije TikTok, možnosti in omejitev za dostop do nje ter načinov njene namenske uporabe. Uporaba TikToka pri ustvarjanju vsebin podpira najvišjo kognitivno raven – ustvarjanje – po Bloomovi taksonomiji. Obenem dijaki razvijajo kritičen odnos do digitalnih orodij, odgovorno uporabo le-teh in refleksijo vsebin, ki jih spoznavajo. Pri aktivnosti so sodelovali strokovni sodelavci šole, učitelji zgodovine, biologije, kemije, informatike in športne vzgoje.

Ključne besede: TikTok, samouravnavanje učenja, ustvarjanje, odgovorna raba

Vodenje strokovnih delavcev za sodelovalno delo

Edvard Vrabič, OŠ Kozara Nova Gorica

Povzetek

Prispevek predstavlja uporabo spletnih platform za sodelovalno delo na osnovni šoli s prilagojenim programom. Spletna zbornica se je na šoli začela uporabljati pred osmimi leti, ko se je pokazala potreba po drugačni vrsti obveščanja zaposlenih, kot je bila uporabljana do tedaj. S postavitvijo novega kanala obveščanja so bili v spletno zbornico vključeni tudi dokumenti različnih vsebin, ki so bili prej lokalno nameščeni na računalnikih in različne dejavnosti za učitelje. Pričakovati je bilo uvoden odpor pri zaposlenih, vendar so delavci že na koncu prvega šolskega leta redno uporabljali spletno zbornico kot kanal obveščanja. Z leti so strokovni delavci uporabo spletne zbornice ponotranjili in zdaj za njih ne predstavlja več dodatne obremenitve, temveč jim lajša delo.

Pri učiteljih se je po treh letih nakazala potreba po drugačni obliki upravljanja z vsebinami in komuniciranja z zaposlenimi. V ta namen smo uvedli ločeni platformi za hrambo in upravljanje strokovnih vsebin ter za komuniciranje z zaposlenimi. Namen je predvsem poenostaviti dostop do vsebin in poenotiti prijavo za dostop.

Učitelji pri svojem delu v vsakem šolskem letu ustvarijo veliko količino dokumentov. V preteklosti so dokumente prenašali s pomočjo USB-ključkov in zunanjih diskov. SharePoint v storitvi Oblak 365 omogoča ustvarjanje javnih in zasebnih spletnih mest, s pomočjo katerih lahko učinkovito delimo vsebine med zaposlenimi v šoli, upravljamo z dostopom do posameznih dokumentov, načrtujemo delo s pomočjo koledarja in s pomočjo povezav poenostavimo dostop do drugih spletnih strani in storitev za učitelje.

Hkrati z vpeljevanjem platform za sodelovalno delo smo na šoli ponujali praktična izobraževanja za zaposlene za uporabo platform, hkrati pa smo jih vzpodbujali, da se udeležijo razpisanih namenskih izobraževanj.

Ključne besede: obveščanje zaposlenih, spletna zbornica, SharePoint, Oblak 365, dokumenti v skupni rabi

Od ideje do predmeta – s katerim orodjem?

Samo Žerjal, OŠ Kozara Nova Gorica

Povzetek

Namen predstavljenih dejavnosti je načrtovanje izdelave predmeta pri pouku tehnike in tehnologije v osnovni šoli s prilagojenim programom. Glavno vodilo pri predmetu tehnika in tehnologija je izdelava uporabnih izdelkov. Ob tem razvijamo ročne spretnosti. Pri obravnavi teoretičnih vsebin, načrtovanju in organizaciji dela lahko ob premišljeni vpeljavi digitalne tehnologije učence spodbudimo k razvijanju še mnogih drugih veščin. Učenci z aktivno uporabo digitalnih tehnologij pripravijo tehnično in tehnološko dokumentacijo za izbrani predmet. Ustvarijo tudi digitalni plakat s pravili o varnosti pri delu in ob tem razvijajo kompetenco izdelovanje digitalnih vsebin.
Učenci najprej v skupinah na digitalno tablo predstavijo rešitve, kako bi v okolici šole pridelovali zelenjavo. Učijo se sodelovati, medsebojno sprejemati in primerno komunicirati ter tako razvijajo zmožnost delovanja v skupini. Učitelj jih s svojim vodenjem postavi v vlogo razmišljujočih in kritičnih ocenjevalcev. Ob predstavljenih idejah v skupinah sooblikujejo kriterije uspešnosti za izdelavo predmeta iz lesa. Ob uporabi digitalnih in drugih virov izvedejo primerjavo cen potrebnih materialov za izdelavo predmeta in tako kritično vrednotijo izbrane vire. 
Na podlagi zbranih podatkov in predznanja izdelajo tehnično in tehnološko dokumentacijo. Izdelajo načrt ter zapišejo vse potrebno, kar bodo kasneje v procesu  izdelave potrebovali. Tehnološko dokumentacijo izdelajo v Googlovi aplikaciji za urejanje besedila, tehnično pa s programoma ciciCAD in SketchUP. S pomočjo orodja za grafično oblikovanje Canva ustvarijo digitalni plakat s pravili o varnosti pri delu.

Ključne besede: digitalne tehnologije, digitalna orodja, digitalne kompetence, izdelovanje digitalnih vsebin

Načrtovanje in vpeljava digitalnih naprav ter virov v proces poučevanja v OŠ z nižjim izobrazbenim standardom

Vito Dundek, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova

Povzetek

Za vzpostavitev digitalno kompetentne šole je potrebno veliko. Govorimo o kompetencah vodstva, izobraževalcev in ne nazadnje učencev. Govorimo o napravah in z njimi povezanih sredstvih. Seveda so tu še prostorski pogoji in zmogljivost infrastrukture.

Slej ko prej se bomo morali soočiti z dejstvom, da “tone”  informacijsko-komunikacijske opreme same po sebi ne bodo spremenile stanja na področju informatiziranosti šol. Ključni element na poti do digitalno kompetentne šole je sprememba miselnosti in sprejemanje ter implementacija strategij, ki temeljijo na uporabi IKT. Gre za soočanje s potrebami sedanjosti in izzivi prihodnosti, kjer bosta digitalna pismenost in obvladovanje digitalnih veščih eden ključnih kazalnikov razvitosti družbe.

Pred “horuk” informatizacijo pa je potreben tehten premislek o tem, kaj z digitalizacijo v šoli sploh želimo doseči, predvsem pa katere procese je smiselno digitalizirati in katerih ne. Pred digitalizacijo je treba analizirati in popraviti procese, ki na šoli že tečejo. Če namreč slabe procese samo digitaliziramo, dobimo iz slabih procesov slabe digitalizirane procese.

Tako ali drugače bodo tudi učenci, ki danes obiskujejo osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom, soustvarjalci te družbe, zato je naloga tudi šol, ki izobražujemo učence s posebnimi potrebami, priprava učencev – bodočih delavcev in aktivnih državljanov – na te izzive. Ustrezno pa jih lahko pripravimo samo izobraževalci, ki bomo navedena dejstva ponotranjili in kompetentno izvajali.

Ključne besede: informatizacija, digitalizacija, digitalna pismenost, OŠ z nižjim izobrazbenim standardom

Ustvarjalni gib v vrtcu

Jerneja Zajec, OŠ Vransko – Tabor, Vrtec Vransko

Povzetek

Namen dejavnosti je spodbujanje ustvarjalnosti in izražanja na področju umetnosti s smiselno rabo digitalne tehnologije.
Osredotočamo se na področje plesnega izražanja. S pomočjo projektorja otrokom predstavimo posnetek baletne predstave. Reakcije otrok ob ogledu posnetka snemamo z GoPro kamero in beležimo izjave otrok. Dejavnost nadgradimo s poustvarjanjem, pri katerem se otroci izražajo z ustvarjalnim gibom. Izvedbo dejavnosti ponovno snemamo in fotografiramo.
Dokaze v obliki posnetkov in fotografij uporabimo pri vključevanju otrok v proces vrednotenja in samovrednotenja. Otroci ob ogledu posnetkov in fotografij izražajo veselje in komentirajo proces. Izjave in komentarje otrok beležimo. Omogočena je visoka stopnja aktivne vključenosti otrok.
Gradivo dokumentiramo v osebnih mapah otrok, ki nam poleg vrednotenja dosežkov otrok služijo tudi pri pogovornih urah s starši. Ogled posnetkov in fotografij je staršem izjemno dragocen, saj je vrtčevsko življenje njihovim očem v večini skrito.
Lastna izraznost, otroška igrivost in osebnost otrok se je v procesu izvajanja dejavnosti uresničevala prek umetnosti – s plesom in komuniciranjem z umetnostjo. Otroci so negovali, odkrivali in razvijali individualne interese in ustvarjalne potenciale, z lastno aktivnostjo so izražali čutenja in doživljanja ob umetniškem delu. Z ustvarjalnim gibom so razvijali svojo umetniško domišljijo. Svojo doživljanje so izražali s kretnjami in gibi telesa, medsebojno neverbalno komunicirali, izražali zadovoljstvo ter uveljavljali lastno čutenje ob glasbi in plesu. Dejavnosti s področja umetnosti so se tesno prepletale in dopolnjevale s področjem jezika. Z lastno uporabo digitalnih tehnologij smo strokovne delavke rasle pri pridobivanju gradiv ter izvedbi vrednotenja in samovrednotenja.

Ključne besede: ustvarjalni gib, vrtec, ples, vrednotenje

Vstop v svet programiranja z robo-čebelico že v vrtcu

Nataša Gobec, OŠ Dobje, vrtec

Povzetek

Namen dejavnosti je igra in učenje s pomočjo majhnega robota v obliki čebele. S pomočjo uporabe Robo-čebelice otroke skozi igro seznanjamo s štetjem, sosledjem, predvidevanjem in reševanjem problemov in jim hkrati približamo svet programiranja.

Uporaba igrače nam omogoča, da je otrok v aktivni vlogi, vzgojitelj pa v vlogi usmerjevalca. Otroci se v dvoje ali v skupini ukvarjajo z reševanjem problemov, med seboj sodelujejo, prevzemajo različne vloge glede na sposobnosti in se drug ob drugem učijo, medtem ko vodijo Robo-čebelico skozi labirint. Vzgojitelj po potrebi pristopi na pomoč z namigi oz. vprašanji, še vedno pa stremi k temu, da otroci sami najdejo rešitev.

Igrača omogoča vršenje preprostih ali pa bolj zapletenih ukazov. Na ta način omogočimo prilagajanje dejavnost saj se lahko z njim igrajo otroci, ki so v tem že zelo spretni in tudi otroci, ki te spretnosti še pridobivajo.

Robo-čebelica je preprosta za uporabo. S pritiskom na gumbe jo lahko pošljemo naprej, nazaj, levo in desno. Z gumbom GO pa se premakne in sledi ukazom. Ob premikanju piska in tako ves čas spominja otroke, da sledijo njegovi poti. Ko prispe na cilj piskanje spremlja tudi utripanje. Na ta način otroci vizualno in slušno sprejmejo povratno informacijo o uspešnosti podanih ukazov.

Pri igri in učenju s pomočjo Robo-čebelice otroci popolnoma spontano ustvarjajo preproste algoritme, ki sodijo v osnove programiranja. Skozi igro postopoma razvijajo tudi različne vrste pismenosti kot so socialna, matematična, digitalna in jezikovna idr

Ključne besede: predšolska vzgoja, programiranje, sodelovanje, diferenciacija

S fotoaparatom v Polhov doživljajski park

Nataša Peljhan, Vrtec pri OŠ Polhov Gradec

Povzetek

Namen dejavnosti je spodbujanje kreativnosti, radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti s smiselno rabo digitalne tehnologije. Osredotočamo se na področje ustvarjanja fotografij z uporabo digitalnega fotoaparata.
Otrokom preberemo zgodbo z naslovom Polh Rogovilež. O vsebini zgodbe se z njimi pogovarjamo.
S pomočjo povezave prenosnega računalnika in projektorja na veliko platno si otroci ogledajo ilustracije iz slikanice. Ob poslušanju zgodbe in ogledovanju slik, širijo besedišče in razvijajo zmožnost domišljijske rabe jezika.
Poustvarjajo zgodbo prek lastnih fotografij, ki jih ustvarijo z digitalnim fotoaparatom.
S podporo vzgojitelja spoznavajo prenos podatkov iz digitalnega fotoaparata prek USB-kabla in/ali SD-kartice na prenosni računalnik, fotografije si ogledajo na zaslonu prenosnega računalnika in jih urejajo s pomočjo računalniškega programa za urejanje digitalnih fotografij. Sledi vrednotenje izdelkov (urejenih fotografij) s pomočjo projekcije fotografij na veliko platno. Otroci s pomočjo vzgojitelja fotografije prikazujejo, si jih ogledujejo, prepoznavajo in komentirajo.
Z uporabo prenosnega računalnika in projektorja predstavijo digitalno zgodbo: Polhov doživljajski park.
Omogočena je visoka stopnja otrokove vključenosti v proces ustvarjanja, eksperimentiranja, urejanja in vrednotenja fotografij. Z delom v manjših skupinah so omogočeni učenje otrok od otrok, medsebojna pomoč in sodelovanje. Skupaj z vzgojiteljem otroci fotografije komentirajo in podoživljajo lastne izkušnje pri ustvarjalnem procesu.
Skozi proces je vzgojitelj otrokom omogočal ustvarjalno rabo digitalne tehnologije.
Z otroki želimo pripraviti razstavo fotografij.
Dejavnosti so bile organizirane tako, da so imeli otroci možnost uporabe digitalne tehnologije z namenom obogatitve dejavnosti. Zelo zanimivo jim je bilo, ko so lahko na velikem platnu gledali ilustracije iz slikanice. Ker je bilo njihovo zanimanje za ustvarjanje fotografij veliko, smo prišli na idejo, da jim omogočimo fotografiranje s pomočjo digitalnega fotoaparata v naravi. Prek zgodbe so spoznavali značilnosti lokalnega okolja in s pomočjo digitalne tehnologije soustvarjali, raziskovali in podoživljali zgodbo v naravi. Ustvarjali so ter se učili prek igre. V ospredju je bila socialna narava učenja. Skozi celoten proces so bili ustvarjalni, tako pri poustvarjanju zgodbe Polh Rogovilež kot pri uporabi digitalne tehnologije pri ustvarjanju lastnih fotografij.

Ključne besede: poustvarjanje, raziskovanje, digitalne fotografije

Naš kraj skozi digitalni fotoaparat

Anja Cesarec, OŠ Bistrica ob Sotli, enota Vrtec Pikapolonica

Povzetek

Namen dejavnosti je spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnostni na področju tehnike in tehnologije. Ob uporabi digitalnega fotoaparata otrok pridobiva spretnosti upravljanja z napravo, spoznava, raziskuje, opazuje, prepoznava, eksperimentira, sodeluje z drugimi in ima možnost izražanja in komuniciranja z umetnostjo. Razvija tudi ustvarjalnost in specifične umetniške sposobnosti, širi besedišče in se seznanja z novimi besedami.

Skozi različne dejavnosti otrok spoznava funkcije digitalnega fotoaparata, njegove dele, kot je SD-kartica oziroma kabel, s katerim prenese fotografije na računalnik, tiskalnik, s katerim si lahko fotografijo natisne, in projektor ter platno, na katerem vidi povečano fotografijo.

Otroka spodbujamo k vrednotenju (opisovanju) fotografije, ob tem beležimo njegove izjave in komentarje ter pripravimo anekdotski zapis. Tako formativno spremljamo napredek otroka v razvoju in učenju. 

Pripravimo razstavo/predstavitev naših izdelkov (fotografij) za otroke, starše in strokovne delavce vrtca, obiščemo galerijo v domačem kraju in k sodelovanju povabimo starše s predlogom, da pošljejo fotografije, ki jih naredijo skupaj z otrokom v svojem kraju.

Ob ogledu fotografij na računalniku so otroci komentirali in izmenjavali mnenja. S pomočjo vzgojitelja so si ustvarili svoje datoteke in jih označili z imeni. Vsi so že znali napisati svoje ime. Zelo zanimiva in prijetna izkušnja jim je bila, ko so lahko natisnili svoje fotografije. Z vzgojiteljem so pri tem sodelovali na način, da so pritisnili na gumb na tiskalniku in opazovali proces tiskanja. Na natisnjeno fotografijo bili zelo ponosni. Z otroki smo se pogovarjali o motivih na fotografiji in razmišljali, kje v kraju so stavbe in drugi objekti, ki smo jih fotografirali.

Ključne besede: digitalni fotoaparat, domači kraj, IKT, sodelovanje s starši

Republika Slovenija in njena ureditev

Mateja Frece, OŠ Dobje

Povzetek

Namen učenja je, da učenci med procesom formativnega spremljanja s pomočjo digitalne tehnologije usvojijo znanje s predmetnega področja družba v 5. razredu, učni sklop Ljudje v prostoru, natančneje Republika Slovenija, njena ureditev in simboli. Celoten proces usvajanja novih znanj, oblikovanje zapisov in povzetkov poteka v elektronskem zvezku (OneNote).
Pri učencih se najprej s pomočjo vprašalnika Forms preveri predznanje in na podlagi odgovorov ustrezno načrtuje učni proces. Nato sledi postavljanje ciljev v prostoru za sodelovanje (OneNote), kjer učenci zapišejo, kaj predvidevajo, da bodo morali znati. Ko so zbrani vsi zapisi, z vodenjem učitelja oblikujejo kriterije uspešnosti. Učenci imajo kriterije uspešnosti ves čas procesa na voljo, da lahko spremljajo lastno doseganje le-teh. Nato v lastnem tempu spoznavajo ureditev Republike Slovenije skozi različne naloge, ki jih vodijo v iskanje podatkov v učbeniku, knjigah in na spletu – kdo so aktualni predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik države, ministri, spoznajo ustavo Republike Slovenije v stripu ter iščejo podatke o vejah oblasti v Republiki Sloveniji. Oblikujejo zapise in vstavljajo fotografije v e-zvezek.
Med procesom učenci v programu X-Mind naredijo miselni vzorec, na katerem predstavijo veje oblasti v Sloveniji. Učitelj zbere miselne vzorce učencev in jih vstavi v prostor za sodelovanje, kjer učenci kritično prijateljujejo in na podlagi oblikovanih kriterijev podajajo konstruktivno povratno informacijo sošolcem. Učenci po podani povratni informaciji dopolnijo svoj miselni vzorec in ga vstavijo v svoj osebni prostor v e-zvezku. V končnem preverjanju z vprašalnikom Forms izkažejo svoj napredek, nato pa samostojno ovrednotijo lastno uspešnost s pomočjo v začetku postavljenih kriterijev uspešnosti in napišejo evalvacijo pridobivanja znanja.
Model SAMR: Po modelu SAMR smo dosegli stopnjo preoblikovanje – učenci so z uporabo digitalne tehnologije pripravili miselni vzorec na temo »veje oblasti v Republiki Sloveniji«, preostali vrstniki so izdelek kritično vrednotili v prostoru za sodelovanje v e-zvezku.
DigCompEdu: Učencem so med učnim procesom zagotovljeni: informacijska in medijska pismenost, digitalno komuniciranje in sodelovanje, izdelovanje digitalnih vsebin. Vzpodbuja se odgovorna raba.
7 načel poučevanja (vključujoče prakse), OECD: Med učnim procesom so učenci v središču pozornosti. Skozi kritično prijateljevanje se vzpodbuja socialna narava učenja. Čustva imajo ključno vlogo pri učenju, saj je ustvarjeno varno okolje, kjer učenci upajo tvegati, delajo napake, izrazijo mnenje.

Ključne besede: formativno spremljanje, družba, Republika Slovenija, OneNote ClassNotebook

Ful kul cajtng četrtošolcev

Mateja Pintar, OŠ Dobje

 Povzetek

Namen dejavnosti je pri učencih razvijati zmožnost enosmernega in dvosmernega sporazumevanja pri obravnavi učnega sklopa Vsak dan je kaj novega v povezavi z razvijanjem digitalne informacijske pismenosti. Skozi faze formativnega spremljanja spoznavajo, kako se pripraviti na poslušanje oz. branje novic, kaj delati med branjem besedila in po njem. Samostojno tvorijo krajša besedila, vrednotijo svojo zmožnost kritičnega branja in pisanja. Na podlagi povratnih informacij načrtujejo, kako lahko svoje zmožnosti še izboljšajo. Dejavnost zajema tudi pregled jezikovnih in slogovnih zmožnosti.
Z anketo (Forms) preverijo svoje predznanje o novici. V skupinah s pomočjo spleta poiščejo, berejo, poslušajo in gledajo novice povezane z aktualnimi temami (Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023, pustovanje itd.). Novice, ki so jih izbrali, kopirajo v skupni dokument, v e-zvezek ali vstavijo povezavo za ogled. O zbranih novicah se pogovorijo, jih primerjajo in povzemajo ter skupaj z učiteljem oblikujejo kriterije uspešnosti. Tako obdelujejo in spoznavajo zgradbo novice. Ob tem ozaveščajo in presojajo uporabo in zlorabo digitalne tehnologije ter spoznavajo, kakšna je verodostojna novica. V skupini si razdelijo vloge (uredniki, novinarji, fotografi, snemalci). V e-zvezek novinarji samostojno zapišejo pripoved/novico o tem, kar so doživeli, videli ali slišali, snemalci in fotografi pa posnamejo zanimiv dogodek, intervju ali fotografijo. Uredniki vse te prispevke združijo v skupni predlogi, v spletni razredni časopis Ful kul cajtng četrtošolcev, ki ga objavijo na šolski spletni strani. Pri vseh dejavnostih uporabljajo različno digitalno tehnologijo, ki jim je v podporo pri tvorbi besedil, objavi fotografij in govornem nastopanju ter jim omogoča uporabo znanja v vsakdanjem življenju. Ob tem razvijajo digitalne kompetence informacijske in medijske pismenosti, komuniciranja in sodelovanja ter izdelovanja digitalnih vsebin. Uporaba digitalnih virov je omogočila izvedbo kompleksnejših aktivnosti, zaradi česar je bilo treba spremeniti načrtovanje in izvedbo dejavnosti.
Ustrezne spletne vsebine so nam nudile podporo pri iskanju verodostojnosti novic. Učenje z uporabo elektronskega zvezka je podpiralo samostojnost pri učenju ter izboljšanje zmožnosti za presojanje zapisanih prispevkov. Z izdelavo/oblikovanjem spletnega razrednega časopisa so učenci dobili priložnost za načrtovanje in ustvarjanje lastnih zamisli.
Z uporabo digitalnih vsebin so bili seznanjeni z namenom učenja, svoje učenje so načrtovali, spremljali in vrednotili.
Vključeni so bili v soustvarjanje kriterijev uspešnosti, ki so jim bili v pomoč pri vrednotenju sošolčevega izdelka in samovrednotenju. Pisanje prispevkov jim je omogočilo povezovanje različnih predmetov in predmetnih področij.

Ključne besede: novica, e-zvezek, formativno spremljanje, sporazumevanje

Digitalna ustvarjalnost poustvarjanja proze

Andreja Klakočer, OŠ Bistrica ob Sotli

 Povzetek

Namen dejavnosti je priprava na obnovo domačega branja ter spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri učencih z uporabo digitalne tehnologije. Poleg spoznavanja avtorjev in avtoric mladinske književnosti in prvin književnih besedil razvijajo informacijsko in medijsko pismenost ter digitalno komunicirajo in sodelujejo. Učenci so imeli možnost samostojnega dela, dela v dvojici ali v skupini. Dejavnost vključuje tudi utrjevanje in obnavljanje izbranega književnega dela, kjer doživljajo, razumejo in vrednotijo različna prozna besedila ter poustvarjajo s pomočjo tablic, kjer je poudarek na učni diferenciaciji in individualizaciji.
Učenci so imeli možnost izbiranja med tremi deli slovenskih avtorjev mladinske književnosti za domače branje. Priprava za pisanje obnove knjige je bila zamišljena zelo ustvarjalno. Delali so s pomočjo šolskih tablic, ki jih uporabljajo v šoli. Na Teams so v svoji skupini dobili navodila za delo, kjer je bil namen poustvarjanje besedila. Izbirali so lahko med šestimi nalogami. Prva je izdelava TV-oglasa, druga je reportaža, tretja izdelava plakata, naslednja intervju z avtorjem ali s knjižnimi junaki ter zadnja izdelava stripa. Nalogo so si lahko izbrali sami, prav tako način dela, to je individualno, v dvojicah ali v skupinah. Lahko so uporabili različne programe in aplikacije, ki jih že poznajo, to so Word, PowerPoint, Canva, Clips, Safari. Za predstavitev svojega dela so delili zaslon na interaktivno tablo. Drug drugemu so si podali povratno informacijo. Za preverjanje razumevanja prebrane knjige so rešili kviz v Microsoft Formsu. Izkazali so informacijsko pismenost, ki je od njih zahtevala odgovorno in učinkovito rabo digitalnih tehnologij ter aktivno sodelovanje.
Z vidika modela SAMR je šlo pri primeru za preoblikovanje, kjer so z uporabo digitalne tehnologije pripravili novo predstavitev in jo kritično vrednotili.
DigCompEdu – dostopnost in vključenost, diferenciacija in personalizacija, informacijska in medijska pismenost, digitalno komuniciranje in sodelovanje.
Pri tem primeru je namen poustvarjanje, ki je pri književnosti lahko zelo raznoliko. Vsekakor je glavni cilj spodbujanje domišljije učencev, pri čemer smo lahko zelo ustvarjalni. Pri uporabi s šolskimi tablicami so učenci že zelo spretni, prav tako imajo neverjetno domišljijo, samo priložnost morajo dobiti. Ponovili so vsebino knjige in se pogovorili o poteku dogajanja ter se s tem še bolj pripravili na pisanje strnjene obnove, ki jih je čakala v naslednjih urah. S pomočjo programov PowerPoint, Canva in Clips pa so imeli priložnost, da vsebino ali vsaj del vsebine predstavijo na drugačen način, na način, ki je njim blizu.

Ključne besede: slovenščina, poustvarjanje, ustvarjalnost, diferenciacija, domače branje

Domače branje s programom Lego Story Visualizer

Polona Vodičar, OŠ Vransko

Povzetek

Namen dejavnosti je obravnava domačega branja v 4. razredu. Učenci ob književnem pouku razvijajo digitalne kompetence, socialne veščine, preverjajo lastno znanje in se medsebojno vrednotijo. Skozi različne oblike dela učenci delajo samostojno, v parih in manjših skupinah. Razvijajo informacijsko in medijsko pismenost, izdelujejo digitalne vsebine in se učijo odgovorne rabe spletnih forumov.
Za osnovno analizo književnega besedila in preverjanje razumevanja književnega prostora, književnih oseb, dogajanja itd. smo uporabili spletno aplikacijo Kahoot in kviz H5P v Moodlovi spletni učilnici. Učenci so se po uvodnih dejavnostih razdelili v skupine, kjer so s pomočjo lego kock predstavili dogajanje v zgodbi. V skupini so se dogovorili, kateri del zgodbe bo kdo izmed članov predstavil s kockami in ga tudi oblikoval. Nato so zgodbo s pomočjo sestavljenih kock obnovili in fotografirali. Fotografije so prenesli na računalnik, kjer so s pomočjo brezplačnega spletnega programa Lego Story Visualizer samostojno oblikovali strip. Pred izdelavo stripa smo skupaj oblikovali kriterije uspešnosti. Učenci so izdelali strip, v katerem so predstavili dogajanje zgodbe. Stripe smo objavili v forumu spletne učilnice, kjer so morali učenci medvrstniško ovrednotiti vsaj 3 dela sošolcev po kriterijih uspešnosti. Potem ko so prebrali komentarje, so na podlagi povratne informacije izboljšali svoj strip.
Nato smo se naučili oblikovati PPT-predstavitev in izdelati videoposnetek, na podlagi katerega so nastale zvočne knjige. Namen dejavnosti v sklepni fazi je priprava skupinskih zvočnih knjig in priprava učencev na govorni nastop. S posebej preoblikovanim govorom so predstavili obravnavano književno besedilo.
V prikazanem primeru gre z vidika modela SAMR za obogatitev aktivnosti, cilj dejavnosti je ostal enak, vendar pa je zaradi uporabe tehnologije višji in kompleksnejši. Učenci so spoznali spletni program, pri delu z njim so bili zelo samostojni, saj je namenjen mlajšim učencem in ima jasne ukaze. Program bodo lahko uporabili tudi pri aktivnostih pri drugih predmetih. Smisel programa Lego Story Visualizer je tudi v tem, da ga lahko učenci uporabijo pri drugih predmetih za razlago snovi ali za pripravo besedilnih nalog. Učenci so se naučili ustreznega komuniciranja v spletnem forumu, spoznali in seznanili so se s PowerPoint predstavitvijo in spoznali, kako na enostaven način pripraviš videoposnetek.

Ključne besede: domače branje, strip, zvočna knjiga, slovenščina

Vredni smo! Prepričevalna misija četrtošolcev na Mars

Vanja Kolar Ivačič, OŠ Bistrica ob Sotli

Povzetek

Namen prispevka je predstaviti poustvarjalne aktivnosti pri projektnem delu, ki je prepletalo učne cilje slovenščine in družbe. Učenci so s podporo digitalne tehnologije usmerjeno s strani učitelja s sodelovanjem v manjših skupinah iskali, spoznavali in vrednotili pozitivne novice na spletu. Na podlagi teh so oblikovali individualizirani prepričevalni izdelek.
Po prebrani knjigi za domače branje Vida Pečjaka Drejček in trije Marsovčki so poustvarjali in sestavljali prepričevalno vesoljsko odpravo na Mars. Misija te je bila, da prepriča Marsovce, da smo vendarle vredni, da se povežemo, da smo boljši, kot smo bili nekoč. Učenci so se osredotočili na pozitivne novice, raziskovali so, kje jih najdemo na spletu. Seznanili so se s preverjenimi in varnimi viri informacij. Usmerjeni so bili na različne spletne vire, kot so novice o dobrih delih, prijaznosti in skrbi za okolje, na vire, ki so varni in primerni za učence, stare od 9 do 10 let. V nadaljevanju so ustvarjali pisma, plakate in videoposnetke, v katerih so predstavili dobra dela in prijaznosti ljudi na Zemlji ter dokazali, da smo ljudje v osnovi dobri in da smo vredni sodelovanja. Vsak učenec je predstavljal enega člana odprave na Mars in je moral v prepričevalnem izdelku predstaviti svoje argumente za sodelovanje z Marsovci.
Raba digitalne tehnologije je bila smiselna, po modelu SAMR je v delu učnih aktivnosti na najvišji stopnji redefinicije, saj brez iskanja podatkov in informacij na spletu ne bi imeli virov in izvedba ne bi bila mogoča. S podporo digitalne tehnologije sem uspela dejavnosti usmeriti v učenca. Vsak posameznik je bil aktivno vključen v učni proces, saj so aktivnosti omogočale izbiro, izhajale iz resničnega življenja in vodile v reševanje problema na ustvarjalen način. Izkazali so potrebo po aktualnih, zanesljivih in pozitivnih informacijah ter po izražanju svojega mnenja, občutkov prek digitalnih sredstev, po poustvarjanju in izdelovanju digitalne vsebine v različnih formatih. Opolnomočili so se za izražanje svojega mnenja, ki temelji na resničnih podatkih in informacijah, zavedajoč se avtorskih pravic in nujnosti navajanja virov. Sproščeno, a zavzeto so izvajali zahtevne naloge, izbirali so lastno učno pot.
Učenci so dosegli pričakovane učne dosežke in bili nad poukom in svojim skupnim dosežkom navdušeni.

Ključne besede: ustvarjalne aktivnosti, projektno delo, digitalna tehnologija

Uporaba DT za spremljanje in dokumentiranje učne poti in napredka pri urah dodatne strokovne pomoči – razvijanje časovne orientacije

Vesna Turičnik, OŠ Šentjanž pri Dravogradu

Povzetek

Ob dejavnostih se učenec nauči branja ure in je zmožen s časom tudi upravljati. V aplikaciji pptx, ob podpori učitelja, svojo učno pot spoznavanja časa dokumentira in jo uporablja za spremljanje lastnega napredka ter predstavitev staršem/učitelju/sošolcem o svojem delu pri urah dodatne strokovne pomoči. Ob zaključku učnega sklopa učno pot analizira, dopolni/spremeni in pretvori v format videoposnetka.
V uvodni uri učenca seznanimo z namenom in načinom spremljanja in dokumentiranja njegovega razumevanja časa v obliki PPT-predstavitve in skupaj z njim oblikujemo predlogo pptx za beleženje njegovega razumevanja časa. Na začetku z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov preverimo predznanje učenca s področja razumevanja časovnih pojmov (deli dneva, dnevi v tednu, meseci, letni časi itd.). Učenec ob tem svoje rezultate in razmisleke umesti v pptx. V nadaljevanju, glede na ugotovljeno predznanje, izvaja raznolike dejavnosti za razvijanje časovne orientacije (gibalne aktivnosti, napovedovanje predvidenega časa, merjenje časa, izdelovanje ure, izpolnjevanje urnika domačih opravil itd.), se ob tem fotografira/snema ter ob zaključku posamezne dejavnosti ob pomoči učitelja izbere dokazila o svojem učenju ter jih umesti v pptx. Ob zaključku ob podpori učitelja pregleda pptx in pripravi končno petminutno predstavitev svoje učne poti ter jo pretvori v videoposnetek za predstavitev pri uri rednega pouka. Tako svoje delo pri dodatni strokovni pomoči povezuje z delom v razredu ter ima možnost svoje dosežke predstaviti sošolcem in učitelju.
S to dejavnostjo razvija digitalno kompetenco izdelovanje vsebin. Glede na model SAMR umestimo dejavnost ustvarjanja videopredstavitve učne poti kot spremembo in redefinicijo, saj bi brez uporabe digitalne tehnologije učenec težko analiziral svoj potek učenja in bi svoje delo teže predstavil staršem in sošolcem.
Z vidika 7. načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju 1. načelo: učenci v središču (glas učenca je slišan), saj učenec sproti načrtuje svoje učenje (čas, kraj, način učenja) in na različne načine ozavešča, zakaj se nekaj uči in kdaj bo uspešen, ter na svoj način pokaže/prikaže, kaj se je naučil.

Ključne besede: posebne potrebe, dodatna strokovna pomoč, časovna orientacija, PPT-predstavitev, učna pot

Soustvarjanje opisa »Osumljenec na begu« pri pouku angleščine

Helena Gostenčnik, OŠ Neznanih talcev Dravograd

Povzetek

Namen dejavnosti je ponovitev, uporaba in sinteza Usvojenega znanja pri pouku angleščine po obravnavani temi oblačila in fizični videz oseb. S soustvarjanjem miselnega vzorca učenci ponovijo in nadgradijo besedišče ter z razumevanjem tega napišejo natančen opis osebe. Ob aktivni uporabi digitalne tehnologije razvijajo digitalno kompetenco sodelovanja in komuniciranja. Z učenci napišemo osnutek miselnega vzorca z osnovnim besediščem za opis osebe na tablo. V aplikaciji Coggle soustvarjajo miselni vzorec na dano tematiko. Vodja skupine ustvari idejno zasnovo in vsakemu učencu dodeli točno določen del besedišča za opis osebe, ki ga razširi, ta bo v pomoč pri opisu osumljenca. Učenci si pri tem pomagajo z zapiski, učbenikom, delovnim zvezkom in s svetovnim spletom. V skupinah oblikujejo kriterije uspešnosti, jih objavijo v aplikaciji Padlet in skozi voden pogovor sooblikujejo kriterije uspešnosti za opis osebe. V aplikaciji Padlet objavim sliko osebe. Učenci skupaj po skupinah oblikujejo in napišejo natančen opis te osebe ter ga objavijo v aplikaciji Padlet. Na podlagi zapisanih kriterijev uspešnosti učitelj in skupine podajo dodeljeni skupini povratno informacijo. Svoj opis dopolnijo in izboljšajo. Glede na model SAMR umestimo dejavnosti soustvarjanja (miselni vzorec, kriterije uspešnosti in opis osumljenca) kot zamenjavo in obogatitev. Iz vidika sedmih načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju socialna narava učenja.
Digitalna kompetenca komuniciranja in sodelovanja je pri pouku tujega jezika umeščena v učni načrt. Učenci razvijajo digitalno zmožnost tako, da je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podporo ciljem pouka. Aktivnosti omogočajo doseganje ciljev na višji taksonomski stopnji – z uporabo, analiziranjem, ustvarjanjem in vrednotenjem. Pri dejavnostih so morali učenci med seboj ves čas aktivno sodelovati, tako so razvijali kakovostne komunikacijske in sodelovalne spretnosti, strpnost ter spoštljivost. Pri svojih dejavnostih so bili uspešni, kar je bilo razbrati iz njihovih izdelkov, sledili so kriterijem uspešnosti. Razvijanje izbrane kompetence sem spremljala s pomočjo podpornih vprašanj učencem in z opazovanjem sodelovanja posameznih članov v skupinah. Učitelj ROID/KID je sodeloval pri izbiri aplikacij glede na namen utrjevanja, uporabe in sinteze znanja, ki je vključevalo idejno zasnovo, soustvarjanje miselnega vzorca, opis osebe, medvrstniško vrednotenje, izboljšavo in objavo. Sodeloval je pri oblikovanju in podajanju navodil za učence glede na namen uporabe izbranih aplikacij.

Ključne besede: soustvarjanje, digitalna kompetenca sodelovanja in komuniciranja, opis fizičnega videza osebe, kriteriji uspešnosti, medvrstniško vrednotenje

Pregovori in reki v nemščini

Simona Granfol, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana

Povzetek

Namen učne dejavnosti je uvajati dijake v jezikovno in kulturno občutljivost s pomočjo pregovorov in rekov v nemškem jeziku. Ustrezna občutljivost za kulturne razlike in poznavanje pregovorov iz vsakdanjega življenja dijakom pomagata, da so pozorni na kulturne razlike in zaradi tega niso v zadregi zaradi neprimernega vedenja ali jezikovnih napak. V skupini in s pomočjo spletnih virov samostojno razumejo pregovor, ki ga potem smiselno umestijo v konkretni situaciji iz vsakdanjega življenja, v kateri lahko ta pregovor ali rek uporabijo. V ta namen situacijo prikažejo vizualno kot sliko ali strip. Pri pisanju uporabljajo spletni slovar in pregledajo svoje besedilo s pomočjo spletne strani www.mentor.duden.de. V uvodu skupaj naštejemo nekaj že znanih pregovorov v nemščini, jih zapišemo in en primer skupaj razložimo ter uporabimo v dialogu na način, kot bodo v nadaljevanju naredili sami. Oblikujemo skupine po 4 dijake in vsaka skupina dobi delovni list s petimi pregovori ali reki ter povezavo do skupnega dokumenta. V vsaki skupini so vloge razdeljene: delo s spletnim slovarjem (www.pons.si, www.duden.de, https://www.fran.si), preverjanje jezikovne pravilnosti, zapis dialoga in vizualizacija (https://phraseit.net, https://www.canva.com). Pri izvajanju učne dejavnosti so naloge zastavljene tako, da dijaki usvajajo in nadgrajujejo tudi digitalne kompetence. Podane pregovore/reke prevedejo in poiščejo ustrezen pregovor/rek v slovenščini (informacijska pismenost, komuniciranje in sodelovanje) in si zamislijo situacijo, v kateri bi lahko pregovor/rek uporabili. Potem opišejo situacijo in zapišejo dialog. Na koncu samostojno preverijo jezikovno pravilnost s pomočjo pregledovalnika besedila na spletni strani duden.de, ki označi posebej slovnične in pravopisne napake ter pomaga tudi z razlago. Pred zaključkom s pomočjo aplikacije Canva ali Phraseo vizualizirajo svojo situacijo, v katero dodajo tudi besedilo in shranijo kot sliko (izdelovanje digitalnih vsebin). S pomočjo teh slik potem frontalno predstavijo izbrane pregovore/reke, preostali dijaki pa hkrati ugotavljajo pomen v slovenščini in to zapisujejo v aplikaciji Padlet.

Ključne besede: medkulturna kompetenca, digitalna kompetenca

Soustvarjanje virtualne zgodbe/virtualne igre z uporabo znanja o geometrijskih pojmih, likih in telesih

Suzana Plošnik, OŠ Selnica ob Dravi

Povzetek

Namen dejavnosti je celostno povezovanje znanja pri pouku matematike v osnovni šoli po obravnavi učnega sklopa Geometrijska telesa na način, da učenci 9. razreda pripravijo zgodbo/igro o geometrijskih telesih za učence 1./2. razreda. Pri pouku matematike se učenci najprej naučijo uporabljati GeoGebro za prikazovanje in analizo različnih geometrijskih teles. GeoGebra je program, ki združuje področja geometrije, algebre, statistike, preglednic, grafičnih upodobitev itd. in ponuja interaktivni matematični sistem v podporo učenju in poučevanju matematike. V nadaljevanju skozi sodelovalno učenje svoje znanje povežejo in uporabijo za ustvarjanje interaktivnega virtualne zgodbe/virtualne igre za učence 1./2. razreda in jih tako popeljejo skozi zgodbo/igro v svet geometrijskih oblik, likov in teles. Pri dejavnosti so uporabljali digitalne tehnologije za vizualizacijo ter razlago geometrijskih pojmov, likov in teles ter ob tem razvijali digitalne kompetence sodelovanja in komuniciranja. Na nekoliko drugačen način so utrjevali svoje znanje o geometrijskih oblikah, likih in telesih ter soustvarjali virtualno zgodbo/igro z uporabo scratch 3, ki je največja brezplačna programerska skupnost za otroke. Vsi so bili enotnega mnenja, da je bila ura zelo zanimiva, da se da matematiko učiti tudi na zabaven način, da so učne ure prehitro minile, in izrazili so željo, da bi še kdaj na tak način ustvarjali z digitalnimi tehnologijami zgodbe/igre z matematičnimi vsebinami za mlajše učence.

Ključne besede: geometrijsko telo, geometrijski lik, GeoGebra, scratch 3

Samovrednotenje in kritično mišljenje pri skoku v višino z uporabo digitalne tehnologije

Marko Sonjak, OŠ Šentjanž pri Dravogradu

Povzetek

V učnem sklopu Skok v višino je, poleg razvijanja ciljev športne vzgoje, v ospredju razvijanje kritičnega mišljenja in samovrednotenja pri urah športne vzgoje z DT. Skok v višino je za učence tehnično zahteven. Samovrednotenje napredka ob ogledu posnetka izvedenega skoka učencem in učitelju omogoča analizo izvedenega skoka in tako boljši uvid v to, kako naj učenec izboljša svojo tehniko. 
Učenci na začetku učnega sklopa izvedejo skok v višino, zabeležijo rezultat ter zapišejo svoje mnenje o izvedenem skoku. Ob zaključku učnega sklopa skok ponovijo, svoje rezultate in zapise primerjajo z zapisi ob prvem skoku ter zapišejo mnenje o svojem napredku.
Predhodno si v aplikaciji Edpuzlee ogledajo posnetek, ki prikazuje tehniko skoka v višino, in dobijo predstavo, kakšna je pravilna izvedba.
S pomočjo aplikacije Hudl Technique posnetek na uri skupaj pogledamo in sooblikujemo kriterije uspešnosti za skok v višino. Učenci v nadaljevanju pri izvajanju skokov v višino uporabljajo aplikacijo Video Delay, ki omogoča ogled lastne izvedbe z zamikom, in iščejo svoje napake ter jih skušajo odpraviti. Po izvedenem individualnem vrednotenju sledi vrstniško vrednotenje z uporabo aplikacije Hudl Technique.
Dejavnosti, izvedene z uporabo aplikacij Edpuzle in Hudl Technique lahko, glede na model  SAMR, uvrstimo pod zamenjavo in obogatitev.
Z vidika 7. načel poučevanja je pri dejavnosti v ospredju 6. načelo spremljanje v podporo učenju, saj učenci soustvarjajo kriterije uspešnosti in jih uporabljajo za samovrednotenje in vrstniško vrednotenje. Učitelju pa omogoča povratno informacijo, ki usmerja nadaljnje učenje.
Z uporabo DT pri dejavnosti učenci opazujejo svoje izvedbe, jih vrednotijo in se medsebojno popravljajo, razvijajo kompetenco reševanje problemov.
Celotna dejavnost je usmerjena k razvoju samovrednotenja in kritičnega mišljenja.

Ključne besede: samovrednotenje, kritično mišljenje, športna vzgoja, digitalna tehnologija

Pouk z in o umetni inteligenci
School lessons with and about AI

Blaž Zupan
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Povzetek

Na predavanju bom na praktičnih primerih pokazal, kako lahko s pristopi umetne inteligence popestrimo izvajanje različnih šolskih predmetov. Pri kratkih, nekajurnih izobraževalnih aktivnostih namreč lahko uporabimo podatke, povezane z učno snovjo, in jih raziskujemo s pristopi strojnega učenja ter na tak, raziskovalen način predstavimo učno snov. V ozadju takih aktivnosti je seveda spoznavanje umetne inteligence in prikaz njene uporabnosti. Umetna inteligenca je ena ključnih tehnologij tega stoletja in bistveno vpliva na razvoj znanosti, industrije in družbe. Tako zaradi njenih koristi, razvojnih možnosti, in napredka družbe kot tudi pasti in nevarnosti je pomembno, da se šolarji in dijaki z njo in predvsem z njeno uporabo čimprej seznanijo. Na Univerzi v Ljubljani razvijamo izobraževalne aktivnosti (http://pumice.si), ki skušajo obiti teoretične podrobnosti sicer mnogokrat zapletenih algoritmov in namesto njih na praktičnih primerih iz sicer obstoječega šolskega kurikuluma predstavijo osnovne koncepte strojnega učenja in podatkovnih ved. Te aktivnosti snujemo v sodelovanju z učitelji in pri tem uporabljamo program za podatkovno analitiko Orange (http://orangedatamining.com) , ki je plod domačega znanja in ki ga razvijamo na Univerzi.

Ključne besede: umetna inteligence, strojno učenje, popestritev učnih ur, podatkovna pismenost, projektno učenje

Abstract

I will use practical examples to show how AI approaches can enrich the delivery of existing curricula in different school subjects. In short educational activities that typically last about an hour, we can use data related to the learning material and explore it with various machine learning and data visualizations. The background to such activities is, of course, learning about artificial intelligence and demonstrating its usefulness. Artificial Intelligence is one of the key technologies of this century and has a significant impact on the development of science, industry, and society. Its benefits, development potential, and implications for societal progress and its pitfalls and dangers make it essential for schoolchildren and students to get familiar with it. At the University of Ljubljana, we are developing educational activities (http://pumice.si) that try to bypass the theoretical details of what are often complex AI algorithms and instead use practical examples from the existing school curriculum to introduce the basic concepts of machine learning and data science. These activities are designed in collaboration with teachers and use our own open and free Orange Data Mining software (http://orangedatamining.com).

Key words: artificial intelligence, machine learning, diversification of classroom activities, data literacy, project-based learning